MOSTOVI ZNANJA - DUNJA ASANOVIĆ - CELOTEN INTERVJU

ALI NAM LAHKO POVEŠ KAJ O SEBI IN IZ KATEREGA DELA ČRNE GORE PRIHAJAŠ? Sem Dunja Asanović, stara sem 25 let. Rodila sem se v Podgorici, kjer sem zaključila gimnazijo "Slobodan Škerović".

KAJ TE JE MOTIVIRALO, DA SI SE ODLOČILA ZA ŠTUDIJ V MARIBORU? Preden sem zaključila srednjo šolo, sem se že odločila, da bom nadaljevala študij v tujini. Želela sem spoznati nove ljudi, kulturo in se naučiti novega jezika. Maribor sem izbrala predvsem zato, ker je Slovenija urejena država, ki ceni znanje, trud in vztrajnost. Drugi razlog je bila izbira študijskega programa. Poleg splošne biologije sem si želela osredotočiti še na eno vejo znanosti, in sicer ekologijo.

ZAKAJ SI IZBRALA ŠTUDIJSKI PROGRAM EKOLOGIJE? Od nekdaj so me zanimale naravoslovne vede. Študijski program biologije in ekologije je ponujal širok spekter področij, od kemije, mikrobiologije do botanike in zoologije. Ni bil osredotočen le na eno vejo znanosti, kar mi je bilo najbolj všeč. Slovenija je ekološka država, kjer veliko pozornosti namenjajo varovanju okolja, kar je zame dodatna prednost.

KAKO SI IZVEDELA ZA MOŽNOST ŠTUDIJA NA FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO V MARIBORU? Skupaj s starši sem skrbno raziskovala in iskala najboljšo možnost za nadaljevanje izobraževanja. Slovenija se je izkazala kot idealna izbira – omogoča pridobitev diplome EU, hkrati pa je blizu Črne gore, kar omogoča lažje ohranjanje stikov z domovino.

KAKO ZAHTEVNO JE BILO PRILAGODITI SE NOVEMU OKOLJU, KULTURI IN AKADEMSKEMU OKOLJU? Na začetku je bilo težko. To je bila moja prva ločitev od družine. Ko sem prišla v Maribor, ni bilo veliko naših študentov in na splošno ljudi iz Črne gore, kot jih je zdaj. Slovenski kolegi so me toplo sprejeli, kar mi je zelo olajšalo prilagoditev novemu okolju. Na fakulteti so profesorji in kolegi vedno pokazali pripravljenost pomagati in nuditi podporo, kar je ustvarilo zelo prijetno akademsko okolje.

KATERI SO BILI TVOJI NAJLJUBŠI PREDMETI ALI RAZISKOVALNI PROJEKTI MED ŠTUDIJEM? Moji najljubši predmeti so bili mikrobiologija, genetika, molekularna biologija, torej predmeti, povezani z delom v laboratoriju. Projekti, pri katerih sem sodelovala, so bili osredotočeni na raziskovanje različnih bakterij in virusov.

KAKO OCENJUJEŠ KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA NA SVOJI FAKULTETI V PRIMERJAVI Z MOŽNOSTMI V ČRNI GORI? Na Naravoslovno-matematični fakulteti v Mariboru je poseben poudarek na praktičnem usposabljanju. Fakulteta organizira terenske vaje po vsej Sloveniji ter prakso v različnih podjetjih, kar se mi zdi pomembna prednost študija v Sloveniji v primerjavi s Črno goro. Imela sem tudi priložnost sodelovati v programu Erasmus v Lizboni, kjer sem preživela pol leta in uspešno zaključila en semester. Študentje v Sloveniji imajo možnost dela preko študentskih servisov, kar pa pri nas še ni dovolj razvito.

KAKO SI SE ZNAŠLA PRI UČENJU SLOVENSKEGA JEZIKA? SI GA ŽE ZNALA ALI SI SE GA NAUČILA PO PRIHODU? Slovenščine nisem znala, naučila sem se je po prihodu. Trudila sem se, da sem čim več časa preživela s Slovenci, poslušala, kako govorijo, in z njimi vadila. Na fakulteti so se na začetku profesorji in kolegi prilagajali, govorili so tudi naš jezik, vendar sem morala čim prej osvojiti slovenščino zaradi vseh akademskih obveznosti in samega življenja v Mariboru.

KAKO SI ZAČELA SVOJO PROFESIONALNO KARIERO PO KONČANEM ŠTUDIJU? Kot študentka sem delala v farmacevtskem podjetju, v njihovi analitični laboratoriji. Delo sem hitro osvojila, sodelavci pa so me lepo sprejeli. Po končanem študiju sem dobila pogodbo za zaposlitev.

ALI LAHKO POVEŠ KAJ VEČ O SVOJIH IZKUŠNJAH DELA V NACIONALNEM LABORATORIJU? Prva študentska zaposlitev v stroki je bila v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Delala sem z najboljšimi strokovnjaki s področja medicinske mikrobiologije in genetike.

KAJ TE JE NAVDIHNILO, DA SI SE USMERILA V FARMACEVTSKO INDUSTRIJO? Po več letih dela v mikrobiološkem laboratoriju sem si želela naučiti nekaj novega in pridobiti izkušnje na povsem drugem področju.

KATERE SO KLJUČNE VEŠČINE, KI SI JIH PRIDOBILA MED ŠTUDIJEM IN JIH ZDAJ UPORABLJAŠ PRI DELU? Med študijem sem pridobila dragocene veščine, kot so kritično razmišljanje, natančnost, učinkovito reševanje problemov in timsko sodelovanje, ki so mi veliko pripomogle k poklicnemu razvoju.

KATERI SO BILI TVOJI NAJVEČJI IZZIVI MED ŠTUDIJEM V TUJINI? Največji izziv med študijem je bilo učenje in opravljanje izpitov v slovenščini, saj jezika pred prihodom nisem poznala. Na začetku sem se zanašala na podporo profesorjev in kolegov, ki so bili zelo potrpežljivi in prilagodljivi. Vendar sem kmalu spoznala, da je za uspešno spremljanje predavanj in integracijo v akademsko in vsakodnevno okolje treba čim prej osvojiti jezik. S vsakodnevno prakso, druženjem z lokalnimi študenti in prizadevanjem za učenje sem že po šestih mesecih začela samostojno komunicirati v slovenščini, kar mi je odprlo še več možnosti.

KAKO SI REŠILA PROBLEM NASTANITVE MED ŠTUDIJEM – SI ŽIVELA V ŠTUDENTSKEM DOMU ALI ZASEBNO? Od samega začetka sem živela v študentskem domu. Domovi so popolnoma novi, sodobno opremljeni in zagotavljajo vse potrebne pogoje za prijetno študentsko življenje. Poleg tega bivanje v domu omogoča druženje s kolegi iz različnih krajev, kar dodatno bogati študijsko izkušnjo.

KAKO USKLAJUJEŠ VSAKODNEVNE OBVEZNOSTI IN RAVNOTEŽJE MED DELOM TER ZASEBNIM ŽIVLJENJEM? Kot pri vsem je organizacija ključnega pomena. Med 8 urami dela se potrudim, da čim več opravim, da imam pozneje čas zase in za svoje zasebno življenje.

KAJ TI JE NAJBOLJ VŠEČ PRI ŽIVLJENJU V SLOVENIJI? ALI OBSTAJA KAJ, KAR TI MANJKA IZ ČRNE GORE? Slovenija me navdušuje s svojo naravo, bogato kulturo in tradicijo ter urejenim načinom življenja, ki daje občutek stabilnosti. Vendar najbolj pogrešam družino in prijatelje iz Črne gore. Vsak prost trenutek skušam izkoristiti za obisk doma, kjer najdem moč in osvežitev v času, preživetem z najbližjimi.

ALI NAMERAVAŠ DOLGOROČNO OSTATI V SLOVENIJI ALI RAZMIŠLJAŠ O VRNITVI V ČRNO GORO? Trenutno sem se odločila izkoristiti priložnost, ki se mi je ponudila, da delam v farmacevtskem podjetju, kjer vsakodnevno pridobivam nova znanja in izkušnje v dinamičnem in zahtevnem okolju. Menim, da je to neprecenljiva priložnost za poklicni razvoj in izboljšanje veščin, ki mi bodo koristile v prihodnosti. Čeprav trenutno uživam v tej izkušnji, vedno puščam odprto možnost za vrnitev v Črno goro, kjer bi lahko pridobljeno znanje in veščine uporabila za prispevek k razvoju lokalne skupnosti in svoje stroke.

KATERI SO TVOJI NADALJNI PROFESIONALNI CILJI?
Moji nadaljnji poklicni cilji so nova znanstvena raziskovanja in projekti.

KAJ BI SVETOVALA ŠTUDENTOM IZ ČRNE GORE, KI RAZMIŠLJAJO O ŠTUDIJU EKOLOGIJE V MARIBORU? Svetujem vsem študentom, naj maksimalno izkoristijo vse možnosti, ki jih fakulteta ponuja, vključno s kakovostnim poukom, terenskimi vajami, laboratorijskim delom in različnimi strokovnimi praksami. Naj se aktivno povezujejo s profesorji in strokovnjaki s svojega področja, saj lahko to sodelovanje odpre vrata do dragocenih izkušenj in projektov. Pomembno je biti vztrajen in vzdržljiv pri doseganju svojih ciljev, tudi ko se srečajo z izzivi. S trudom in predanostjo lahko dosežejo veliko, študij v Sloveniji pa ponuja odlično priložnost za akademski in osebni razvoj.

ALI OBSTAJA KAKŠNA LEKCIJA ALI IZKUŠNJA, KI JO SMATRAŠ ZA KLJUČNO ZA USPEH V TUJINI? Ambicije, vztrajnost in neprekinjeno delo so temelj uspeha. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da se, ko izkoristiš svoj polni potencial in se posvetiš cilju, trud na koncu izplača.

Galerija