ČRNI GORI JE TREBA ODPRTI VRATA EVROPSKE UNIJE - MILAN KUČAN

Bil sem še vedoželjen, skoraj otrok, ko mi je mama, učiteljica, poskušala razložiti modrost nauka, ki ga razkrivajo verzi Njegoševega Gorskega verza: »Iz grmena velikoga lafu izać trudno nije, u velikim narodima geniju se gnijezdo vije«. Od takrat naprej sem v vseh razdobjih svojega političnega življenja poskušal razumeti in podpirati male narode v prizadevanjih za uveljavljanje njihove kulture in jezikovne identitete in politične enakopravnosti. To so poglavja iz politike, s katerimi se velikim narodom ni bilo potrebno obremenjevati. Zgodovina bi o tem mogla izpisati obširna poglavja. Tudi zgodovina Balkana, tudi Jugoslavije.

Kot človek, ki mi je bila naložena soodgovornost za usodo Jugoslavije ob koncu njenega življenja, sem pogosto iskal podporo pri črnogorskih politikih, saj smo bili oboji v položaju, ko bi nenadzorovan, nasilen razpad države lahko ogrozil vitalne interese in položaj naših narodov. Ni bilo lahko in nismo se vselej razumeli. Izhajali smo vsak tudi iz svojih zgodovinskih izkušenj, kulturne tradicije in zavezništev. Bil je potreben čas in neželen, tragičen razpad države, da smo prepoznali resničnost in iskali trdno zavezništvo. To je prispevalo tudi k osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju Črne gore in k razkritju teženj po izničenju nacionalne identitete črnogorskega naroda. Na obdobje tega sodelovanja in podpore sem ponosen. In zadovoljen sem, da se nadaljuje tudi zdaj, ko je treba Črni gori odpreti vrata v Evropsko unijo.

Najbrž o tem ne Slovenci ne Črnogorci ne vedo veliko. Pa tudi tega ne, da v Sloveniji živi toliko Črnogorcev, ki so pri nas našli nov dom, v katerem ohranjajo svojo kulturo in identiteto in skupaj z nami razmišljajo o prihodnosti naše skupne domovine. Zagotovo bo prireditev »Dnevi Črne gore v Sloveniji« prispevala k odkrivanju življenja ljudi, ki so se odločili, da se izza Durmitora in Lovčena naselijo na sončni strani Alp. Med Črnogorci imam veliko prijateljev in veliko spominov na leta sodelovanja. V čast si štejem zaprosilo revije Komun@, da napišem uvodnik.

In ker sem že začel z Njegošem, črnogorskim Prešernom, naj z njim tudi končam. »U dobru je lako dobar biti, na muci se poznaju junaci.« Glede na pritiske, ki jih v zadnjem času doživljata suverenost in integriteta Črne gore, se mi zdi, da je to kar prava misel.

(Avtor je bil karierni politik v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in je opravljal različne funkcije. Med drugim je bil predstavnik Slovenije v Centralnem komiteju Zveze komunistov od leta 1982 do 1986 in predsednik Zveze komunistov Slovenije od leta 1986 do 1989. Bil je predsednik Socialistične republike Slovenije od leta 1990 do 1992, nato pa je bil izvoljen za prvega predsednika samostojne države Slovenije. Na položaju predsednika je ostal do leta 2002.)

Galerija